Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /O EU /Svet Evropske unije /

Svet Evropske unije

Svet EU (ali krajše Svet) je najpomembnejša institucija EU v procesu sprejemanja odločitev. Svojo zakonodajno vlogo si deli z Evropskim parlamentom, ki pa kljub naraščajočim pristojnostim še ni izenačen s Svetom.

Svet sestavljajo predstavniki vlad držav članic EU. Glede na temo zasedanja se sestaja v devetih oblikah. Vsako sestavo Sveta sestavljajo ministri držav članic, ki so pristojni za posamezno področje.

1. Splošne zadeve in zunanji odnosiFAC in GAC (minister za zunanje zadeve)

2. Gospodarske in finančne zadeveECOFIN (minister za finance)

3. Sodelovanje na področjih pravosodja in notranjih zadev - JHA (ministra za notranje zadeve in za pravosodje)

4. Zaposlovanje, socialna politika, zdravstvo in varstvo potrošnikovEPSCO (ministra za delo, družino in socialne zadeve ter za zdravje)

5. Konkurenčnost (ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo ter za izobraževanje, znanost in šport)

6. Promet, telekomunikacije in energetika (ministri za infrastrukturo, za izobraževanje, znanost in šport ter za gospodarski razvoj in tehnologijo)

7. Okolje (minister za okolje in prostor)

8. Kmetijstvo in ribištvo (minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)

9. Izobraževanje, mladina, kultura in šport (ministra za izobraževanje, znanost in šport ter za kulturo).

Evropski svet

Poleg tega se v okviru Sveta EU večkrat letno sestajajo tudi voditelji držav ali vlad EU; to zasedanje se imenuje Evropski svet. Udeležuje se jih predsednik vlade RS.

Odbori in delovne skupine

Ministri držav članic se v posameznih sestavah Sveta redno srečujejo največ enkrat na mesec. Vsebine, ki jih ministri obravnavajo na svojih srečanjih, pa vmes pripravljajo pooblaščeni nacionalni predstavniki. Ti delujejo v pripravljalnih telesih Sveta, ki jih delimo na raven odborov in delovnih skupin.

Odbor stalnih predstavnikov (COREPER; uveljavljena kratica izhaja iz francoskega imena Comité des Représentants Permanents) je osrednji odbor/telo v sestavi Sveta. Sestavljajo ga veleposlanice in veleposlaniki držav članic pri Evropski uniji. COREPER je odgovoren za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih dodeli Svet. Vse točke z dnevnega reda Sveta najprej obravnava COREPER, ki že pred zasedanjem Sveta poskuša doseči dogovor na svoji ravni oziroma poskuša vsaj čimbolj uskladiti stališča držav članic, da je možnost dogovora med zasedanjem ministrov čim hitrejša in večja.

COREPER je edino telo Sveta, ki obravnava vsa področja delovanja EU; pri tem tudi zagotavlja konsistentnost politik in aktivnosti Unije. Slovenijo v COREPER zastopa stalni predstavnik/veleposlanik RS pri EU. Veleposlanik z ostalimi stalnimi predstavniki držav članic EU sodeluje v formatu COREPER II, torej tistem delu COREPER, ki obravnava predvsem politična, institucionalna, splošna finančna in zunanjepolitična vprašanja ter vprašanja s področja notranjih zadev in pravosodja, in ki pripravlja tudi zasedanja Evropskega sveta.

COREPER I, sestavljajo ga namestniki stalnih predstavnikov, obravnava teme vseh ostalih sestav Sveta EU, kot so socialna politika, kmetijstvo in ribištvo, okolje, izobraževanje, kultura, konkurenčnost itd. Predstavnik v COREPER I je namestnik stalnega predstavnika RS pri EU.

Poleg COREPER obstaja še nekaj specializiranih odborov za posamezna področja pristojnosti EU, od katerih se v formatu diplomatov iz stalnih predstavništev v Bruslju sestaja Odbor za politično – varnostne zadeve (PSC). To je eden osrednjih organov za obravnavo skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP) ter evropske varnostne in obrambne politike (EVOP). Če pride do kriznih stanj, PSC predlaga Svetu EU politične cilje, ki bi jim morala slediti EU v posamezni situaciji.

Zelo pomembne pri delu Sveta so tudi delovne skupine, ki jih je skoraj 200. Nekatere so začasne in se sestanejo samo za dogovor o določenem področju, večina pa se jih sestaja redno in pripravlja vse potrebno za zasedanja obeh Coreperjev. Sestajajo se v dveh formacijah: nekatere sestavljajo diplomati iz stalnih predstavništev (tedensko ali večkrat na teden), in/ali v formaciji strokovnjakov s posameznih ministrstev (ponavadi mesečno) iz prestolnic. Vsak dan zaseda od 20 do 30 delovnih skupin. Delovne skupine predstavljajo prvo raven usklajevanja nacionalnih stališč; razprava na tej ravni je prvenstveno strokovna. Sestankov se udeležuje tudi Evropska komisija.

Predsedovanje Svetu EU

Svetu EU vsakih šest mesecev predseduje druga država članica EU. Vrstni red predsedovanj določi Svet EU vnaprej s soglasjem. Za obdobje od leta 2007 do 2019 je bil vrstni red določen konec leta 2004. Za zagotavljanje kontinuitete dela v Svetu EU je bil leta 2006 ustrezno spremenjen poslovnik, po katerem vsakih 18 mesecev tri države, ki bodo za takšno obdobje prevzele predsedovanje, v sodelovanju z Evropsko komisijo pripravijo skupen program aktivnosti. Neformalno se takšna oblika sodelovanja imenuje trio predsedstvo. Po sprejetju Lizbonske pogodbe se spreminja tudi ustroj in koncept predsedovanja. Določenim delovnim skupinam ne predseduje več predstavnik predsedujoče članice, temveč stalni predsedujoči iz sestave zaposlenih v Sekretariatu Sveta.

Skupni 18-mesečni program so prvič pripravile Nemčija (predsedovanje v prvi polovici 2007), Portugalska (druga polovica 2007) in Slovenija (prva polovica 2008).

Naloga predsedujoče države je sicer predvsem zagotavljanje nemotenega dela institucij EU. To med drugim pomeni, da predseduje zasedanjem Evropskega sveta, vseh formacij Sveta, obeh Coreperjev ter delovnih skupin in odborov Sveta, zastopa EU pri vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike (v sodelovanju z visoko predstavnico in podpredsednico EK Federico Mogherini) ter vodi in organizira delo Sveta v skladu z njegovim poslovnikom.

Povezave:

Svet EU

Predsedovanje Svetu EU

Vrstni red predsedovanj Svetu EU do junija 2020